To nedeljo smo se odpravili v Posočje. Pot nas je vodila preko Cerkljanskega hribovja, mimo Mosta na Soči do Tolmina. Potem pa z mini busom do izhodišča za Tolminska korita, ki je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice in so ena najveličastnejših naravnih znamenitosti na Tolminskem. So najnižja in verjetno najlepša vstopna točka v Triglavski narodni park.
Odpravili smo se po krožni poti korit, kjer v globinah šumi Tolminščica, obdana z visokimi skalnimi previsi. Neverjetno kaj v tisočletjih ustvari voda. Pot se konča na t. i. Hudičevem mostu, kjer si še enkrat s ptičje perspektive ogledamo korita. Most je bil zgrajen leta 1907, ime pa je dobil po vaški legendi o hudiču, ki je gradil most.
Naša druga točka je bil ogled slapa Kozjak pri Kobaridu. Polurna urejena sprehajalna pot z številnimi mostički nas je peljala ob potoku Kozjak, ki izvira visoko pod Krnčico (2142 m), teče skozi več korit in pada v šestih slapovih, od katerih sta le dva dostopna za obiskovalce: poleg Velikega Kozjaka (slap Kozjak), še nekoliko nižji, 8 metrov visok slap Mali Kozjak.
Ko se bližamo Velikemu Kozjaku nas začnejo obdajati vse ožje stene, pot pa večkrat preči potok. Slap Kozjak pada preko razbrazdanih skal v čudovit tolmun sredi skalnatega amfiteatera. Atmosfera pod slapom je čarobna.
Ni čudno, da je pesnik Simon Gregorčič Sočo poimenoval “krasna si bistra hči planin”. Zares je krasna in te napolni z energijo.
V Kobaridu smo se ustavili še na kavici, potem pa se preko Idrije in Hotedršice odpravili proti domu. To je bil eden najlepših izletov našega društva.
