Tudi na izlet v Celje smo odšli z vlakom. Prijetna vožnja, v kupejih polno smeha, tako da je vožnja prehitro minila. V središču Celja smo se sprehodili po parku mimo kipa popotnice in pisateljice Alme M. Karlin. Sledila je “jutranja kava” v prijetni kavarni na prostem.
Pot do gradu ni prezahtevna, približno uro hoda. Na Celjskem gradu nas je sprejel vodič, ki nam je že ob prihodu povedal veliko zanimivega o Celjskem gradu. Od leta 1341 je bil last grofov Celjskih, najvplivnejše slovenske vladarske dinastije vseh časov. Vodič nas ob rodbinskem drevesu popelje skozi celotno zgodovino grofov Celjskih. Nato smo se povzpeli še na vrhu Friderikovega stolpa, znanega po usodni ljubezenski zgodbi med Friderikom II. in Veroniko Deseniško, ki velja za eno najbolj strastnih in tragičnih v slovenski zgodovini. Z vrha stolpa je krasen razgled po celotnem mestu Celje in reki Savinji. Pod stolpom pa je najbolj temačen del gradu, stalna razstava
mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja. Izvemo na kako okrutne načine so se takratni graščaki izživljali nad nemočno rajo. Potem smo obiskali še staro grajsko tiskarno Celjskih grofov in izvedeli veliko zanimivega o tem, kako so tiskarji pred stoletji oblikovali besede, ki so spremenile svet.
Na gradu se še danes odvijajo poroke in drugi dogodki in grajska doživetja.
Kot se spodobi, smo se ustavili še na eni kavici ali soku v grajski kavarni. In se odpravili nazaj proti železniški postaji in z vlakom proti Ljubljani.
